Beloruski politični zapornik in novinar Andrej Pačobut je bil po več kot petih letih zapora izpuščen v okviru obsežne meddržavne izmenjave zapornikov med Belorusijo, Rusijo in državami Evropske unije. Gre za enega najodmevnejših primerov politične represije v Belorusiji, katerega razplet je bil dosežen po dolgotrajnih tajnih pogajanjih, v katerih naj bi sodelovalo sedem držav.
Izmenjava je potekala po formuli »pet za pet« na mejnem prehodu Pererov–Beloveža v Beloveški pušči, na meji med Belorusijo in Poljsko. Po navedbah beloruske državne agencije je šlo za rezultat zapletenega pogajalskega procesa med beloruskim KGB in poljsko obveščevalno službo, ki naj bi se začel septembra 2025.
Pačobuta je na poljski strani meje pričakal poljski premier Donald Tusk, ki je ob srečanju zapisal: »Dobrodošel doma, prijatelj.« Njegova prisotnost je dodatno poudarila politično težo dogodka in pomen, ki ga je Poljska pripisovala prizadevanjem za Pačobutovo osvoboditev.
Andrej Pačobut, dolgoletni dopisnik poljskega časnika Gazeta Wyborcza iz Grodna ter član Zveze Poljakov v Belorusiji, je bil aretiran 25. marca 2021. Beloruske oblasti so proti njemu sprožile kazenski postopek zaradi domnevnega »spodbujanja sovraštva« in »pozivov k sankcijam«. Med ključnimi obremenilnimi elementi so bili njegovi novinarski prispevki, v katerih je sovjetski napad na Poljsko leta 1939 označil za agresijo, njegova podpora poljski manjšini v Belorusiji ter članki o protestih leta 2020.
Februarja 2023 je bil obsojen na osem let zapora v koloniji s strogim režimom. Kazen je prestajal v novopološki kazenski koloniji št. 1, kjer je bil izpostavljen težkim razmeram. Po poročilih je vsaj leto dni preživel v strožjem disciplinskem režimu, imel operacijo zaradi kožnih težav ter trpel za aritmijo in hipertenzijo.
Jeseni 2021 je zavrnil možnost, da bi Aleksandru Lukašenku napisal prošnjo za pomilostitev, s čimer je ostal zvest svojemu prepričanju in načelom. Ta odločitev je v očeh številnih opazovalcev še utrdila njegov simbolni status enega najbolj prepoznavnih obrazov beloruskega odpora proti represivnemu režimu.
Pačobut ni bil prvič tarča oblasti. Že leta 2011 je bil obsojen zaradi domnevne žalitve predsednika, leto pozneje pa ponovno aretiran zaradi svojih zapisov na blogu in člankov za neodvisne medije. Tudi takrat je bil deležen široke mednarodne podpore. Za njegovo izpustitev je javno pozval celo tedanji ameriški predsednik Barack Obama.
V svoji karieri je Pačobut prejel številna priznanja za novinarsko delo, med drugim naziv novinar leta Grand Press na Poljskem ter nagrade za svobodo govora in človekove pravice. Je tudi avtor knjige Sistem Belarus, v kateri analizira postopno preobrazbo Belorusije v avtoritarno državo pod Lukašenkovim vodstvom.
Njegova izpustitev predstavlja pomemben diplomatski preboj, a hkrati odpira vprašanja o ceni takšnih dogovorov. V zameno za osvoboditev petih oseb, med njimi treh poljskih in dveh moldavskih državljanov, so evropske države izročile pet oseb, aretiranih v različnih državah EU, med njimi tudi posameznike, povezane z vohunskimi dejavnostmi.
Primer Andreja Pačobuta ostaja simbol boja za svobodo govora, zgodovinski spomin in pravice narodnih manjšin v Belorusiji. Njegova vrnitev na svobodo je pomembna zmaga, vendar ne pomeni konca represije, ki še naprej zaznamuje življenje številnih političnih zapornikov v državi.
