Eden najstrožjih izrekov doslej: dva moška iz okupiranega Mariupolja obsojena na 26 let zapora

Rusko Južno okrožno vojaško sodišče v Rostovu na Donu je izreklo eno najstrožjih kazni v zadnjih primerih, povezanih z okupiranimi ukrajinskimi ozemlji. Ukrajinski državljan Denys Hluščenko in ruski državljan Aleksandr Mališev, oba pridržana na območju okupiranega Mariupolja, sta bila obsojena na 26 let kazenske kolonije zaradi domnevnega »vohunjenja«, »sodelovanja v teroristični skupini« in pomoči pri usmerjanju napadov na ruske vojaške cilje.

Po navedbah ruskih varnostnih organov naj bi obtožena leta 2022 vzpostavila stik z ukrajinsko vojaško obveščevalno službo na območju okupiranega Melitopolja. Očitali so jima zbiranje koordinat in posredovanje podatkov ukrajinski vojski, kar naj bi prispevalo k napadu na stavbo melitopolskega kolidža. V tej zgradbi naj bi ruske sile vzpostavile operativni center FSB.

Neodvisno preverljivih dokazov ruske oblasti niso predstavile, zato ostajajo obtožbe del širšega vzorca politično motiviranih procesov proti civilistom in aktivistom na okupiranih ozemljih. Mednarodne organizacije že dlje opozarjajo, da Moskva široko uporablja oznake »terorizem« in »vohunjenje« za kriminalizacijo vsakršnega sodelovanja z ukrajinskimi institucijami ali celo za utišanje lokalnih skupnosti.

Primer ni osamljen. V ozadju obsodbe stoji širša represivna akcija proti posameznikom, povezanim s telegramskim kanalom »Melitopol je Ukrajina«, ki je služil kot informacijska platforma za prebivalce pod okupacijo. Avgusta 2023 so ruske sile izvedle obsežne hišne preiskave in aretacije administratorjev ter sodelavcev kanala.

Med pridržanimi so bili poleg Hluščenka in Mališeva tudi Vladislav Geršon, Mark Kaliuš, Maksim Rupčev in Jana Suvorova. Del teh oseb ostaja v ruskem ujetništvu, nekateri pa so bili kasneje vključeni v izmenjave zapornikov.

Posebej odmeven je primer Marka Kaliuša, ki je bil skupaj z novinarjem ukrajinske agencije UNIAN Dmitrom Hiljukom izpuščen v okviru izmenjave na ukrajinski dan neodvisnosti, 24. avgusta 2025. Hiljuk je v ruskem ujetništvu preživel tri leta in pol.

Jana Suvorova pa je postala simbol brutalnosti ruskega represivnega sistema. Ruske oblasti so jo zaprle pri komaj 18 letih, njen primer pa je sprožil ogorčenje v ukrajinskih in mednarodnih novinarskih krogih.

Obsodba Hluščenka in Mališeva dodatno potrjuje, da ruski sodni sistem na okupiranih območjih deluje kot podaljšek vojaškega aparata. Dolge zaporne kazni niso le kazen za posameznike, temveč tudi opozorilo vsem prebivalcem pod okupacijo, da je vsak stik z ukrajinsko stranjo lahko označen kot terorizem.

V zadnjih mesecih je Južno okrožno vojaško sodišče v Rostovu izreklo več podobnih sodb proti ukrajinskim vojnim ujetnikom in civilistom. Kritiki opozarjajo, da gre za sistematično uporabo pravosodja kot orodja represije, s katerim Rusija utrjuje nadzor nad zasedenimi ozemlji ter legitimira politični pregon pod krinko boja proti terorizmu.