V Belorusiji so 30-letnega Ivana Vojnovа iz Minska obsodili zaradi domnevnih povezav s Polkom Kalinovskega – belorusko prostovoljsko vojaško enoto, ki se na strani Ukrajine bori proti ruski invaziji. Po poročanju neodvisnih medijev in pravovarstvenikov je bil obsojen predvsem zaradi namere, da bi se enoti pridružil, ne pa zaradi dejanskega sodelovanja na bojišču.
Primer je v Belorusiji vzbudil veliko pozornosti tudi zato, ker je bil Vojnov v preteklosti sam del represivnega aparata države. Med letoma 2014 in 2017 je delal v Zavodskem oddelku Departmaja za zaščito notranjega ministrstva v Minsku, kjer je napredoval od kadeta do narednika v enoti za pridržanje. Kasneje je bil odpuščen zaradi, kot je bilo navedeno, »sistematičnega neizpolnjevanja pogojev pogodbe«. Po odhodu iz službe se je vrnil na delo v Minski traktorski zavod.
Po podatkih beloruskih pravovarstvenih organizacij so ga aretirali približno avgusta 2025. Najprej je bil pridržan v preiskovalnem zaporu KGB, nato pa premeščen v preiskovalni zapor SIZO-1 v Minsku.
Beloruske oblasti so proti njemu vložile več hudih obtožb: pripravo na najemništvo, pripravo na sodelovanje v teroristični organizaciji ter poskus veleizdaje. Za lažje razumevanje: režim v Minsku Polka Kalinovskega ne obravnava kot običajne vojaške enote, temveč kot teroristično skupino. Zato že sam poskus pridružitve tej enoti lahko vodi v zelo visoke zaporne kazni.
Polk Kalinovskega je sicer sestavljen predvsem iz beloruskih prostovoljcev, ki nasprotujejo režimu Aleksandra Lukašenka in podpirajo Ukrajino v obrambi pred rusko agresijo. Enota nosi ime po Kastusu Kalinovskem, zgodovinski osebnosti beloruskega narodnoosvobodilnega gibanja iz 19. stoletja.
Formulacije obtožnice kažejo, da Vojnovu dejansko ni uspelo zapustiti države ali se pridružiti enoti v Ukrajini. Kljub temu mu je grozilo do 15 let zapora. Natančna dolžina izrečene kazni za zdaj ostaja neznana, znano pa je, da se že nahaja v kazenski koloniji.
Primer Ivana Vojnova ponazarja širši trend v Belorusiji: oblasti vse pogosteje preganjajo posameznike že zaradi izraženih namenov ali simpatij do opozicijskih gibanj in protirežimskih struktur, tudi če do konkretnih dejanj nikoli ne pride. V takšnem sistemu lahko že razmišljanje o odhodu v Ukrajino pomeni obtožbo za terorizem ali izdajo države.
style="height: 190px; object-fit: cover;">
style="height: 190px; object-fit: cover;">
style="height: 190px; object-fit: cover;">