Tuapse in Perm: strupen zrak kot cena Putinove vojne

Rusko mesto Tuapse, pristanišče na obali Črnega morja, že več tednov živi s posledicami napadov na naftno infrastrukturo. Po več napadih na rafinerijo in pristaniške objekte so zagoreli rezervoarji, mesto pa so prekrili dim, saje in težek vonj po zgoreli nafti. Prebivalci govorijo o t.i. „naftnem dežju” — črnih mastnih kapljah, ki ostajajo na oblačilih, avtomobilih, oknih in koži.

Tuapse je pomemben del ruske naftne industrije. Skozi takšne objekte tečejo gorivo, izvoz in denar, s katerim se polni proračun za vojno proti Ukrajini. Zato so ukrajinski napadi na naftno infrastrukturo del širše strategije: zadeti sistem, ki Moskvi omogoča, da vsak dan pošilja rakete in drone na ukrajinska mesta.

Najnevarnejši del te katastrofe ni viden takoj. Po zgorevanju nafte v zraku ostanejo snovi, ki lahko resno ogrozijo zdravje ljudi. Posebej se omenjajo benzen, ksilen in saje. Benzen je znan kot rakotvorna snov, povezana z levkemijo in drugimi boleznimi krvi in kostnega mozga. Saje, ki nastanejo pri zgorevanju nafte, lahko vsebujejo policiklične aromatske ogljikovodike, med katerimi so zelo nevarne spojine.

Za otroke je takšna izpostavljenost posebej tvegana. Dihajo hitreje kot odrasli, njihova pljuča so manjša, organizem pa se še razvija. To, kar odrasel človek morda občuti kot pekoč občutek v grlu, težek vonj ali glavobol, ima lahko pri otroku globlje posledice. Starejši ljudje, kronični bolniki in osebe s težavami s srcem, pljuči ali krvno sliko so prav tako med najbolj ogroženimi. Zanje strupen zrak pomeni resnično tveganje za zdravje.

V Tuapseju so šole zaprte. Vrtci delujejo omejeno. Prebivalcem priporočajo, naj ne odpirajo oken, naj izvajajo mokro čiščenje, uporabljajo maske ter izpirajo nos, oči in grlo. To so navodila, ki jih oblasti dajejo prebivalstvu na območju resne tehnološke nesreče. Moskva kljub temu noče razglasiti zveznih ekoloških izrednih razmer. Takšna odločitev bi pomenila priznanje razsežnosti katastrofe, obveznost resnejše pomoči in vprašanje odškodnine.

Težava se ne konča pri Tuapseju. Nafta je po dostopnih informacijah prišla v reko Tuapse, nato v Črno morje, madež pa se je razširil vzdolž obale. Turistični kraji na širšem območju zdaj vstopajo v sezono z vprašanjem, ki ga nihče ne more mirno prezreti: ali je morje varno, ali je zrak varen, ali je varno pripeljati otroke?

Podoben prizor se je nato pojavil v Permu, mestu s približno milijonom prebivalcev na Uralu, daleč od ukrajinske fronte. Po napadu na pomembno postajo ruskega naftovodnega sistema so se nad mestom pojavili dim, sirene, zaprto letališče in enaka opozorila prebivalcem, naj zmanjšajo zadrževanje na prostem.

Vojna, ki jo je Putin začel proti Ukrajini, se vrača v ruska mesta skozi goreče rafinerije, strupen zrak in strah staršev, ki ne vedo, ali smejo otroka pustiti ven. Kremelj ponavlja, da je vse pod nadzorom. Toda nadzor ni videti tako, ko se zapirajo šole, ko se otrokom omejuje izhod na prosto in ko cela mesta vdihavajo snovi, povezane z rakom.

Putin bi lahko ta krog prekinil vsaj z dogovorom o vzajemni ustavitvi napadov na energetsko infrastrukturo. Tega ne stori. Zanj so napadi na Ukrajino pomembnejši od zraka, ki ga dihajo prebivalci Tuapseja in Perma. Vojna do zadnjega Rusa.